Michael Pisaro-Liu – Mind Is Moving (IX)

1. Mind Is Moving (IX) (43:44)
    for electric guitar (2011)

· Primož Sukič: electric guitar, radio, stones

Released: September 2021 / first edition of 300 cds
Direct purchase: Bandcamp / Discogs

GALLERY ↓

REVIEWS ↓

“Skladatelja Michaela Pisara-Liuja poznamo predvsem po skladbah za solo inštrumente. V Sloveniji smo ga že spoznali tudi kot nadaljevalca doktrine Johna Cagea in njegove skladbe 4’33”. Michael Pisaro-Liu je delo Mind Is Moving (IX) v izvedbi izjemnega Primoža Sukiča napisal kot nadaljevanje del za električno kitaro Mind is Moving I–VIII. Pisaro-Liu se posveča poglobljenemu študiju posameznega zvoka, ki izzveneva v tišino in nam daje s tem dovolj prostora, da ga v ušesih gurmansko použijemo v celoti. Kot alternativo zvoku električne kitare ponudi zvok kamnov in radijske zvoke, ki razbijajo občutek monotonosti, obenem pa svoje zvočnosti ne vsiljujejo.

Primož Sukič z občutkom klasičnega kitarista in pretanjenim sluhom za zvok električne kitare izvaja subtilno igro tonov. Vsak od njih je lansiran premišljeno v tišino in med njimi so premori, ki nam omogočajo, da zadihamo in se sproti osredotočamo na nove tone in njihove alikvote oziroma odzven. Tišina v kompoziciji nas po eni strani vrača v glasbeno zgodovino, ki pa jo v Pisarovi glasbi razumemo bolj kot element kompozicije, enakovreden posameznim tonom ali zvokom in nepogrešljiv za strukturo dela. Seveda se nam utrne niz asociacij, najprej na Cagea in tiste, ki so mu sledili (Takemitsu, Pärt, Chen, Ligeti idr.) ter tišino v svojih delih izpostavili kot ključni element za umevanje. Morda nas tišina pri Pisaru vznemirja celo bolj kot zvok sam, saj pomeni njegovo duhovno komponento, ki sledi fizični. Omogoča nam, da zvok ponotranjimo, vzbuja asociacije in nas navaja k meditiranju ali razmisleku, kar daje zvokom višjo raven percepcije. S tem jih intelektualizira in sublimira njihov zvočni pomen.

Primož Sukič je znan in uveljavljen kot odličen interpret sodobnih komponiranih del, predvsem eksperimentalnih. V interpretaciji Pisarovega dela je združil svoje izkušnje in vsebino podal s pretanjenim ušesom klasičnega kitarista, ki zna svojo senzibilnost in znanje prenesti na električno kitaro in jo predstaviti kot subtilen inštrument, katerega zvok je zdaj globoko vpet v tišino in se z njo staplja v izviren zvočni dogodek. Pri tehtnem prehajanju iz zvočnosti v tišino so mu bili v pomoč organski zvoki kamenja in radijski valovi. Zvoki so odmerjeni pretehtano in z dobro mero časa, ki jim je namenjen. Sukičev delež pri učinkovitosti izvedenega dela je bistven, saj zapopade njegovo srž in izvabi iz njega bistvo. Pisarova posebnost se nas dotakne neposredno, saj je tišina v skladbi podana na izviren način, zvoki pa prihajajo do nas v dobro odmerjenih intervalih. Zgoščenka nas ne samo prepriča, ampak zbudi zanimanje še za druge skladbe z naslovom Mind is Moving. Za tišino v glasbi.” / Marina B. Žlender, SIGIC – Odzven, 26 December 2021

“Druga solistična skladba je starejšega datuma. Skladba za solo električno kitaro, radio, kamenčke in žvižganje Mind Is Moving (IX) je nastala l. 2011 in spada v daljši niz solističnih skladb, ki jih je Pisaro-Liu zabeležil že l. 2000 na plošči Mind Is Moving I. založbe Edition Wandelweiser, pisati pa jih je začel že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 2016 smo v tej oddaji prisluhnili tej deveti verziji v izvedbi ruskega kitarista Denisa Sorokina, s plošče, ki je l. 2015 izšla pri založbi Intonema. Lani pa je skladbo v Franciji posnel in izdal naš vsestranski kitarist Primož Sukič in jo izdal pri založbi Inexhaustible Editions. Z njo se domača scena ni prvič vpisala v sodobno dediščino eksperimentalne glasbe, ki izhaja iz polja grupacije Wandelweiser. Pisaro-Liu je pri nas gostoval l. 2010 v Galeriji Kapelica, tedaj je Tomaž Grom tudi izvedel skladbo za kontrabas in sinusne tone Raduja Malfattija, Malfatti pa je nastopil, vpet v dislocirano zvočno-prostorsko instalacijo Inside Out Taa G. Vrhovca Sambolca. Če je v prvi verziji Pisaro-Liu kreiral prostor tišine in zvena v mirnem sosledju tonov, harmonij in tišin, skozi katere odzvanja prostor, v katerem se skladba izvaja, je tokratni prostor posejan še z majhnimi zvočnimi drobci in šumi radijske statike, kamenčkov in žvižganja. Sorokinova verzija izpostavi prostor, ki se s svojo dinamiko in umeščanjem zvokov prilagaja karakterju prostora, ki ga vtre v polje drobnosluha in lepote, celo kontemplacije, v svojstveno meditativno tišino, v katero nas vpenjajo tudi dodani šumi, ki niso kontrast, temveč integralen del celostnega zvenskega prostora skladbe. Sukič je skladbo posnel malce drugače, a z isto izvajalsko prefinjenostjo in drobnosluhom za zven, a jo postavlja v bolj bližnji plan. Kitarski zven posamičnih tonov, akordov, različen atak na strune ter njihova spreminjajoča dinamika in njihov (so)zven postanejo glavni prostor, v katerem se kot poslušalci gibljemo. S tem se izraziteje izpostavijo različne tonske konture, ki se širijo v tišino in se razširijo s spojem šuma radijske statike in drobcenih šumov in trkov kamenčkov ter pritajenega žvižganja. Če so ti v Sorokinovi verziji del enega samega razširjenega prostora, tu tvorijo bolj intenziven in premešujoč prostor za vandranje našega uma.” / Luka T. Zagoričnik, Radio Študent, 16 June 2022

RADIO PLAYS ↓

· Glasni Novi Svet at ARS – 3. Program Radia Slovenija, Ljubljana, 1 December 2021
· Godbeni Imperializem at Radio Študent, Ljubljana, 13 January 2022